Dežela pod Peco je prepredena z neštetimi potmi, primernimi tako za priložnostne, kot za najbolj zagrizene pohodnike. Iz praga kmetije Koroš se lahko sprehodite naravnost v gozdove skozi katere vodijo poti na razgledna slemena Strojne in Šentanela. Možnosti za enourno, poldnevno ali celodnevno pohodniško turo v okolici je veliko in na teh samotnih poteh boste zagotovo deležni tudi redkega a pristnega stika z ljudmi in njihovega dobrodušnega gostoljubja.
Krajši pohodi:
Mlinarska pot v Šentanel
Strojna
Komel
Od »Koroša« se lahko vsak dan podate na različne okoliške vrhove. Za vsakem izmed vrhov se skriva pripovedka ali mistična zgodovina. Od vulkana Smrekovca, do Potočke zijalke na Olševi ter Kralja Matjaža, ki počiva na Peci. Tako vam ob sprehodih po neokrnjeni naravi misli prevevajo mogočne pripovedke iz preteklosti.
Peca (2126 m.n.v.) je najobsežnejša gora vzhodnih Karavank, z značilno obliko visoke planote iz katere molijo skalni vrhovi. S krajinskim biserom dolino Tople, z državno mejo po svojem vrhu ter s Kraljem Matjažem v svojih nedrjih velja za simbol Koroške.
Uršlja gora (1696 m.n.v.) je najvzhodnejši karavanški osamelec. Zaradi dostopnosti z najrazličnejših strani ter izrednih razgledov na Mislinjsko, Mežiško, Šaleško in Dravsko dolino velja za enega najpriljubljenejših planinskih ciljev Korošcev.
Smrekovec (1569 m.n.v.) predstavlja prostrano pogorje ugaslega velikana, z njegovega vrha se razširi razgled tudi na celjsko kotlino, po gozdnatih Golteh ter na doline, ki se spuščajo proti zgornjem toku Savinje.
Raduha (2062 m.n.v.) predstavlja najvzhodnejši greben Savinjskih Alp. Gora je dolgo apnenčasto sleme, na severu strmo odsekano v steno, ki je pravi raj za plezalce.
Obir (2142 m.n.v.) se s svojimi jamami ponaša kot eno najznamenitejših naravnih čudes Avstrije. Od glavnega karavanškega grebena pomaknjen precej na sever ponuja svojevrsten razgled. Poleg za planinarjenje je tudi izreden cilj za turne smučarje.
Zahodno Pohorje kopasto, obsežno in masivno hribovje sodi k Centralnim Alpam, ki se podaljšujejo do stika s Karavankami. Poglavitne značilnosti so globoki, temni in ponekod skoraj neprehodni gozdovi, obsežne travne planjave ter številna jezerca, nastala zaradi neprepustnosti tal.
